Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Slovenska košarka se je znašla v kočljivem položaju. Če je bila svetla točka slovenske reprezentance v prvem delu kvalifikacij za SP 2027 pomladitev, pa bo ta proces v naslednjih oknih močno zavrl osip znanilcev nove generacije.
Medtem ko so Žiga Samar, Miha Cerkvenik in Rok Radović (vsi letnik 2001) kot predstavniki srednje generacije že pognali globoke reprezentančne korenine, pa so se v zadnjih oknih uspešno uveljavljali tudi predstavniki novega vala. V prvi vrsti Stefan Joksimović, Urban Kroflič in Mark Padjen. V tem kontekstu velja omeniti tudi Vita Hrabarja in Žaka Smrekarja, logično nadaljevanje zgodbe pa bi v prihodnjih letih lahko predstavljali Mark Morano Mahmutović, Luka Nikola Bojović, Maks Ciperle, Aljaž Menić, Igor Stjepanović, Lovro Faganel, Lun Jarc … Slovenija ima namreč v zaledju zelo obetavno generacijo košarkarjev, rojenih med letoma 2006 in 2009.
A postopen proces pomlajevanja lahko ogrozi nova globalna košarkarska realnost – liga NCAA. Ta v zadnjih letih tudi z mahanjem z ameriškimi zelenci siromaši evropski košarkarski bazen. Velik del navedenih košarkarjev se je namreč že ali pa se bo v kratkem podal v ZDA. Na takšen način so z reprezentančnega radarja za nekaj let izginili Urban Klavžar, Jan Vide, Matija Samar, Robert Jurković, Sergej Macura in še kdo. Naslednji bo Luka Ščuka. Izjema bo verjetno le že omenjeni Joksimović, ki utegne zaradi izjemne nadarjenosti celo preskočiti to fazo in se podati neposredno v ligo NBA.
“Na seji predsedstva Fibe nam je ob razpravi o problematiki odhodov v ligo NCAA ameriška članica dejala: ‘Srečno, fantje!’ Želela nam je povedati, da bomo morda s krovno organizacijo še nekako našli skupen jezik, precej težje pa s 30 najmočnejšimi univerzami,” o vroči temi slikovito pripoveduje predsednik KZS Matej Erjavec in dodaja, da odhodi v ZDA še zdaleč ne siromašijo le slovenskih klubov in reprezentance, temveč se s podobnimi težavami ubadajo tudi v preostalih evropskih državah.
“Odliv je velik, bazen pa plitev,” nadaljuje Erjavec, ki kajpak razume slehernega mladega košarkarja, da se odloči za odhod. Hitre rešitve ne pričakuje. “Za klube delno rešitev ali vsaj neko nadomestitev vidim v dogovorjenih odkupnih klavzulah v pogodbah, saj si bodo po takšnem sistemu lahko obetali vsaj kakšno finančno nadomestilo. Sistemska rešitev? Fiba je ustanovila delovno skupino, ki se dogovarja z Američani. A ta proces bo dolgotrajen, rezultat pa zelo vprašljiv. Žal,” odkrito priznava prvi mož KZS in član vodstva Fibe.
Naslednji vidik nove realnosti pa je tudi sam razvoj košarkarjev in njihovo postopno vračanje v klube in na reprezentančno sceno. V zadnjem oknu je, denimo, selektor Aleksander Sekulić v izbrano vrsto skušal vrniti Saša Cianija, ki pa, roko na srce, ni bil dodana vrednost. Obstaja realen pomislek, da bi bila lahko slika podobna tudi pri številnih drugih košarkarjih. “Nihče se še ni vrnil kot boljši košarkar. Čakamo prvega. Morda je to tudi izziv za Američane, ki veliko vlagajo v košarkarje. Sprašujem se, zakaj ne bi z evropskim znanjem vlagali tudi v sistem boljšega razvoja,” dodaja Erjavec.
Do kakovosti bodočih “povratnikov” je zadržan tudi Saša Dončić, športni direktor KZS in ljubljanske Ilirije. “Pri ocenah se ne želim prenagliti. A na prvi pogled bistvenega napredka po dveh ali treh letih igranja oziroma sedenja v ligi NCAA ne vidim. Po košarkarski plati dvomim, da se bodo fantje vračali boljši. Druga stvar pa so finance. Tukaj Američanom ne sežemo niti do gležnjev. Če si fantje s tem zagotovijo prihodnost, jih gre podpirati. Naj odidejo in uživajo,” pravi Dončić.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje